Vprašanje zaposlovanja
Eno prvih družbeno-gospodarskih vprašanj, s katerim so se morale spopasti anglo-ameriške vojaške oblasti, je bilo pomanjkanje dela. Raziskava avgusta 1945 je pokazala, da je bilo od 164 tovarn v coni A 98 na robu stečaja in niso imele upanja, da bodo od bank prejele finančna sredstva za reševanje. Tudi v ladjedelnicah je bilo zaradi pomanjkanja naročil veliko presežnih delavcev. V takšnih razmerah gospodarske negotovosti so se lahko socialni in politični konflikti le še stopnjevali.
Anglo-ameriške vojaške oblasti so poskušale urediti razmere z dvema glavnima ukrepoma: z ustvarjanjem delovnih mest – predvsem v obliki javnih del – in prekvalifikacijo delavcev.
Drugi temeljni ukrep, ki so ga morali uvesti Anglo-Američani, je bila uskladitev povpraševanja in ponudbe delovne sile. Na podlagi splošnega odloka št. 4 (6. julij 1945) so bili ustanovljeni uradi za delo. Te ustanove so začele delovati med avgustom in septembrom 1945 in so bile pod neposrednim nadzorom anglo-ameriške vojaške uprave.
1.2.a
Brezposelnost Cona A
(Erica Mezzoli, Labour Data for the Zone A-AMG Venezia Giulia and the Zone A-Free Territory of Trieste, 1945-1955 – forthcoming dataset)
1.2.b
Javna dela
(NŠK, Petričevič, 1947_07612-12)
1.2.c
Brezposelnost v Trstu
(Erica Mezzoli, Labour Data for the Zone A-AMG Venezia Giulia and the Zone A-Free Territory of Trieste, 1945-1955 – forthcoming dataset)
1.2.d
Nemirna cona A
Delo in politično delovanje – ali mešanica obeh – sta bili dve glavni razsežnosti konflikta v coni A. Leto 1946 lahko štejemo za najbolj zapleteno leto. V spominu je zaradi svoje surovosti ostala zlasti 12-dnevna stavka julija 1946.
(Archivio Vitrotti)
(NŠK, Magajna, 1952_2103-2)
1.2.e
Tržaška industrijska cona
(NŠK, Magajna, 1950_1314-10)
1.2.f
Ladjedelnice kot antropološka najdišča
V coni A so bile ladjedelnice več kot le delovna mesta. Bile so kraji sporov ter političnega in kulturnega razvoja. Okolja, ki močno temeljijo na identiteti, so sposobna ustvariti pripadnost in posredovati občutek, da si delimo ne le skupno preteklost, temveč tudi isto usodo.
(NŠK, Magajna, 1947_202-1)
(NŠK, Magajna, 1947_202-2)
(NŠK, Magajna, 1947_202-5)
1.2.g
Uslužbenke med vojno
Ne da bi bilo dekletom kdaj koli lahko, a po vojni se je za zaposlene ženske začel nov konflikt. Po vrnitvi veteranov in vojnih ujetnikov je bilo zelo težko obdržati službo. Te delavke so včasih navajali kot enega od vzrokov povojne brezposelnosti.
(NŠK, Magajna, Trst-1946)
(ASTs, Ufficio Regionale del Lavoro e della Massima Occupazione, b. 27)
1.2.g
Povojno obdobje
(Fototeca CMSA, Trieste – Giornalfoto, inv. F104668)