2.4 Med palačami in četrtmi

Home Ondine Med palačami in četrtmi

Peškadorke in prodaja rib na tržnici

Tržaška ribja tržnica je bila med 18. in 19. stoletjem večkrat prestavljena. Leta 1913 je bila zgrajena nova ribja tržnica, ki si jo je arhitekt Giorgio Polli zamislil kot katedralo in ji Tržačani še danes pravijo „Santa Maria del Guato“ (po ribi glavoč ali guž, „Guževa Mati božja“). Do leta 2006, ko se je njeno delovanje prenehalo, je predstavljala težišče med prodajo na drobno, na debelo in dražbami rib v mestu in vsem severovzhodnem Jadranu.  

V Trstu pa ribe niso bile na prodaj le v mogočni stavbi, ki jo je zgradil Polli. V letih pred prvo svetovno vojno je bilo mogoče na tržnici, kjer so blago prodajale branjevke (venderigole), kupiti tudi ribe, rake in školjke ter polenovko.

Poleg tega so med 19. in 20. stoletjem tudi številne ženske iz tržaških obmorskih vasi nosile na prodaj ribe. V slovenskem narečju so jim v nekaterih vaseh pravili peškadorke. Že okoli pete ure zjutraj so se spustile iz svoje vasi, ki je stala na kraškem robu, do obale, kjer so od ribičev nakupile ribe. Vsaka je nabavila ribe, ki jih je nameravala prodati, in jih naložila v zabojčke ali koše. Te si je posadila na glavo in se podala na vsakodnevno pot: do vasi v slovenskem zaledju ali pa do gostiln in družin v Trstu.

Erica Mezzoli
WeCanIt – University of Ljubljana

Jasna Simoneta
Ribiški muzej Tržaškega Primorja
Museo della pesca del Litorale triestino

2.4.a

Stara ribarnica

mercato pesce fine 800 trieste
Fig. 2.4.a – Predzadnje poslopje z ribjo tržnico v Trstu (premestili so jo šestkrat ali sedemkrat) je bilo postavljeno leta 1878 ob vhodu v pristanišče. Na fotografiji je njegova zunanjost.
(Fototeca CMSA, Trieste – Archivio Storico, inv. F1222)

2.4.b

Guževa Mati božja

esterno pescheria anni 50 trieste
Fig. 2.4.b – Slika „katedrale“ v povojnem času.
(NŠK, Magajna, 1953)

2.4.c

Pravilnik ribje tržnice

regolamento mercato pesce trieste anni 20
Fig. 2.4.c – Prvi povojni pravilnik ribje tržnice je nastal leta 1921.
(ASTs, Capitaneria di Porto di Trieste, 312)

2.4.d

Prodajalke rib v Trstu, 1913-1921

numero pescivendole primi anni 900
Fig. 2.4.d – Število prodajalk rib na ribji tržnici med letoma 1913 in 1921.
(AGCT, Igiene – Registri dei posteggi, anni 1913-1921)

2.4.e

Branjevke

Tržaške tržnice in njihove branjevke, ki so jim Tržačani v narečju pravili venderigole, so bile prava paša za oči. Najbolj znana tržnica se je nahajala na trgu Ponterosso ali Rusem mostu, v bližini katoliške cerkve Sv. Antona Novega in srbsko-pravoslavne cerkve sv. Spiridiona, nedaleč od grško-pravoslavne cerkve sv. Nikolaja. Tržnica je predstavljala izhodišče za dnevne nakupe Tržačanov in je bila znana po vsem Jadranu.

venderigole trieste
Fig. 2.4.e.1 – Branjevke na Rusem mostu v Trstu.
(Fototeca CMSA, Trieste – Mottola, inv. F247928)
Video 2.4.e.2 – Branjevke so bile v navdih tudi pri nastanku marsikatere pesmi. “La venderigola” Edoarda Borghija je bila napisana leta 1895.
venderigole san giovanni trieste
Fig. 2.4.e.3 – Na dan sv. Janeza Krstnika (24. junija) so branjevke imele navado, da so s cvetjem okrasile svojega “Giovanina”, angelčka na Mazzolenijevem vodnjaku iz sredine 18. stoletja, na Rusem mostu.
(NŠK, Magajna, Rusi most – Sv. Ivan, 1998)
numero venderigole 1913-1921
Fig. 2.4.e.4 – Število branjevk, ki so prodajale ribe na tržnicah na prostem med letoma 1913 in 1921.
(AGCT, Igiene – Registri dei posteggi, anni 1913-1921)

2.4.f

Peškadorke (Bruno Volpi Lisjak)

Video 2.4.f – Bruno Volpi Lisjak pripoveduje o peškadorkah.
(Intervju z Brunom Volpijem Lisjakom – Križ (Slovenia), 18. septembra 2021. Vpraševalka: Erica Mezzoli)

2.4.g

Peškadorke (Franco Cossutta)

Video 2.2.g – Direktor Ribiškega muzeja tržaškega primorja – Museo della pesca del Litorale triestino (Križ, Trst) Franco Cossutta pripoveduje o peškadorkah.
(Intervju s Francom Cossutto – Križ (Trst), 18. oktobra 2021. Vpraševalka: Erica Mezzoli)

2.4.h

Ulična hrana

Ženske so bile v ljudski kulturi severovzhodnega Jadrana povezane z ribištvom tudi zaradi priprave ulične hrane. V Trstu so ženske pekle in prodajale posebne školjke, mušlje ali Noetove barke. Pravili so jim „mussolere“. Njihovi vozički, ki so jih postavljale na ulične vogale, so predstavljale priljubljene točke postanke in srečevanja ob vsakdanjih poteh Tržačanov.

Fig. 2.4.h.1 – Prodajalka rib tehta mušlje.
(Fototeca CMSA, Trieste – Giornalfoto, F55609)
Fig. 2.4.h.2 – Gigia, prodajalka mušljev oz. “mussolera”.
(NŠK, Magajna, Gigia prodaja mušlje / Gigia la mussolera, Trieste 1947)
Fig. 2.4.h.3 – Mladenič s slastjo uživa ob svoji porciji mušljev.
(NŠK, Magajna, 1947)
Fig. 2.4.h.4 – Druga prodajalka mušljev s strankami.
(NŠK, Magajna, 1947)