Pescadores, Peixateres, in Patronas

Ženske v ribiških skupnostih na Majorki (Španija)

Čeprav ribolov velja za izključno moško dejavnost, je v veliki meri odvisen od prispevka žensk. Ta ugotovitev velja s proizvodnega vidika in družbenih odnosov, ki jih ta dejavnost ustvarja.

V majhnih ribiških skupnostih ženske opravljajo številne naloge, povezane z ribištvom: kot prvo, seveda, lovijo ribe, nato prevažajo, čistijo in prodajajo ulov, skrbijo za običajno manjše vzdrževanje ribiške ladje in opreme na njej ter nazadnje iščejo vabo.

Na Majorki so imele ženske celo 20. stoletje ključno vlogo pri ohranjanju socialne kohezije v pomorskih skupnostih, ki so jim pripadale. Ženske so tesno sodelovale pri številnih »spolno opredeljenih« dejavnostih, povezanih z ribištvom. Pri prodaji rib so lahko tkale tesne družbene odnose, sodelovanja in prenašale znanja. Poleg tega so prodajalke rib vzpostavile tudi intenzivne stike z ljudmi izven ribiške skupine in tako zmanjšale marginalizacijo svojih malih ribiških skupnosti.

Poleg tega so lahko ženske z opravljanjem nekaterih značilno moških del ustvarile kohezijo znotraj skupnosti. Primer tega je na Majorki sodelovanje žensk pri vleki majhnih ribiških čolnov na obalo. Pri drugih dejavnostih (tj. ribolovu, popravljanju mrež ali prevozu ulova) je prišlo do družbene kohezije brez spolnega predznaka, saj so jih moški in ženske opravljali skupaj in delali drug ob drugem.

Tako je na Majorki pomen ženskih delovnih dejavnosti, povezanih z ribištvom, v nasprotju z drugimi primerljivimi družbenoekonomskimi okolji daleč presegal zgolj proizvodno razsežnost. Ženske so bile ključnega pomena za ohranjanje družbenih in kulturnih značilnosti ribiških skupnosti. Hkrati so predstavljale vez z zunanjim svetom.

Ariana Domínguez García
University of the Balearic Islands

2.5.a

Družinski portret

**Fig. 2.5.a** – Tako kot v drugih okoljih je bil tudi na Majorki mali priobalni ribolov družinska obrt. Slika prikazuje ribiško družino iz Cala de Sant Vicenç, v pristanišču Pollença (okoli leta 1930).
*(Pollença AM, Guillem Bestard Cerdà, 41-10.2410)*

2.5.b

Peixateres

V prvi polovici 20. stoletja je bila na Majorki značilna ulična prodaja rib. Skupine žensk (peixateres) so prodajale ribe na ribiških čolnih ali na ulicah. Za to vrsto prodaje sta bili značilni ženskost in kolektivnost.

**Fig. 2.5.b.1** – Ulična prodajalka rib Isabel Martínez, imenovana Sa Cubana, prodaja ribe v pristanišču Andratx, okoli leta 1980.
*(Andratx AM, CFJCV-44)*

**Fig. 2.5.b.2** – Skupina uličnih prodajalk rib v pristanišču Pollença, okoli leta 1950.
*(Arxiu familiar Borràs Alemany)*

2.5.c

Ženske z ramo ob rami

**Fig. 2.5.c** – Dve dekleti popravljata mreže na ulici v Port de Sóllerju.
*(Arxiu familiar Guillem Casanovas)*

2.5.d

Majorka pred množičnim turizmom

Množični turizem je od petdesetih let prejšnjega stoletja dalje v ribiških skupnostih na Majorki povzročil velike družbenogospodarske spremembe. Prav tako je množični turizem močno spremenil morsko pokrajino otoka.

Video 2.5.d.1 – Nettie McGaving je posnela življenjski slog ribiške skupnosti v Pollençaju. V svojem dokumentarnem filmu je prikazala pomembno vlogo, ki so jo imele žene ribičev pri raztovarjanju in prodaji rib. Videoposnetek je shranjen v Škotski državni knjižnici (National Library of Scotland) (referenčna številka: 0133).

**Fig. 2.5.d.2** – Pristanišče Palma med 19. in 20. stoletjem.
*(AFCEC, Morello_A_5968)*

2.5.e

Trdo delo

**Fig. 2.5.e** – Ženske prevažajo ulov, ki so ga ribiči predhodno raztovorili na obalo, okoli leta 1930.
*(ASIM, Gaspar Rul·lan)*

2.5.f

Patronas

: Od druge polovice 20. stoletja so oblasti začele spodbujati prodajo rib na urejenih tržnicah. Ta vrsta prodaje je bila tesno povezana z dražbami rib. Patronas so bile prodajalke rib, ki so delovale kot dražiteljice in posrednice med ribiči in kupci na grosistični ribji tržnici (llotja del peix) v Palmi.

**Fig. 2.5.f.2** – Slika prikazuje dražbo rib na grosistični ribji tržnici v Palmi.
*(Joan Antoni Fuster Valiente, 1941)*

2.5.g

Ustvarite delo za spolno enakost, ne za vojno med spoloma!

**Fig. 2.5.g** – Ženske in moški pri skupnem raztovarjanju ulova v pristanišču Andratx, okoli leta 1950.
*(Andratx AM, CFJCV-166)*

2.5.h

Je to mogoče? To že počnemo!

Majorčanke, ki se ukvarjajo z ribištvom, vedo, da ni pravih »moških« in »ženskih« poklicev. Majorška pomorska ženska zgodovina nam pove, da ženske ne le »zmorejo«, ampak to tudi »že počnejo«!

2.5 Pescadores, Peixateres, in Patronas