Ženske in tunolov

Obrobne, a obenem nepogrešljive

Skupnostni značaj panoge

Tunolov je v teku stoletij predstavljal najpomembnejši vir preživetja za slovenske ribiče tržaškega primorja. Tune so lovili na obali med Barkovljami in Štivanom, vsaka posadka je imela tri ribiče na opazovalnem položaju in še dodatnih šest ali sedem mož v čolnu.

Pri tej panogi so ženske sodelovale v zaključnem delu tunolova in sicer pri vleki mrež iz morja. Ko se je ta zaključila, so ribiči razdelili ulov: polovico tunov je zadržal lastnik čolna. Od druge polovice je vsaka sedma riba pripadala tistim, ki so pomagali pri vleki mreže, vključno z ženskami in otroki.

Nazadnje je prišlo na vrsto skrbno čiščenje tun, pri čemer so lahko sodelovale tudi ženske. Tunino meso je bilo namenjeno ribji tržnici, medtem ko so drobovino ribiči obdržali zase in za svoje družine. Srca in jetrca so takoj ocvrli, začinili s koromačevim cvetjem (kuaramačem) in pojedli. Tunine želodce so vlagali v sol in jih pozimi kuhali podobno kot vampe.

Jasna Simoneta
Ribiški muzej Tržaškega Primorja
Museo della pesca del Litorale triestino

2.2.a

Ženske in tunolov v tržaškem primorju

Video 2.2.a – Bruno Volpi Lisjak pripoveduje o vlogi žensk v tunolovu na tržaški obali.
(Intervju z Brunom Volpijem Lisjakom – Križ (Slovenija), 18. septembra 2021. Vpraševalka: Erica Mezzoli)

2.2.b

Trst, trgovsko središče in… tunolov

stampa panorama trieste XiX secolo — **Fig. 2.2.b** – V panoramskem pogledu na Trst, ki prikazuje ozemlje in temeljne sestavine njegovega gospodarstva na začetku 19. stoletja, je svoje mesto našel tudi tunolov (desno spodaj).
(Veduta meridionale della città e Porto franco di Trieste dedicata allo spettabile ceto mercantile in Trieste disegnata dal Ces. Reg. Professore di disegno Giuseppe Pollencig l’anno 1801 – Collezione Davia, Trieste)

2.2.c

Tunolov v Nabrežini

**Fig. 2.2.c** – Tretji in zadnji del tunolova (vleka mreže k obali) na obali pod Nabrežino (Trst), prva četrtina 20. stoletja.
*(Ribiški muzej TP-Museo Pesca LT)*

2.2.d

Tunolov v Križu

**Fig. 2.2.d** – Vleka mreže, tretji del lova na tune, je zahtevala velik in usklajen skupen napor. Na sliki je prizor tunolova pod Križem (Trst) v letu 1947.
*(Ribiški muzej TP-Museo Pesca LT)*

2.2.e

Ženske in otroci

Ni dvoma, da je tunolov panoga, ki je z vidika spola močno polarizirana. Posadka je bila sestavljena izključno iz moških izvidnikov in ribičev. Kljub temu pa so bili zaradi potrebe po sodelovanju celotne skupnosti vanj vpletene tako ženske kot otroci. Z njihovim sodelovanjem je bil skupnostni značaj te panoge še bolj poudarjen.

**Fig. 2.2.e.1** – Otroci na čolnu, ženske pomagajo moškim pri vleki mreže. Križ (Trst), 1954.
*(BCR – “Livio Palladin”)*

**Fig. 2.2.e.2** – Moški, ženske in otroci skupaj pri delu. Križ (Trst), 1954.
*(BCR – “Livio Palladin”)*

2.2.f

Dečki

**Fig. 2.2.f** – Nekaj dečkov razvršča ujete tune po obali. Križ (Trst), 1954.
*(BCR – “Livio Palladin” in copia presso Ribiški muzej TP-Museo Pesca LT)*

2.2.g

Albatros – Miroslav Košuta

**Fig. 2.2.g** – (…)
Albatros, plamen iz južnega morja,
in ribiči v mojih krajih
o njem ne vejo nič
ne vejo, če je veter
ali riba,
na misel jim ne pride,
da je ptič.
„Albatros“, Miroslav Košuta *(Ribiški muzej TP-Museo Pesca LT)*

2.2.h

Čiščenje

**Fig. 2.2.h** – Nekaj dečkov pomaga pri čiščenju tunov. Križ (Trst), 1954.
*(Ribiški muzej TP-Museo Pesca LT)*

2.2.i

Čoln tonera

tonera anni 30 — **Fig. 2.2.i** – Slika tonere, čolna za lov na tune v tržaškem primorju, 30. leta 20. stoletja.
*(Ribiški muzej TP-Museo Pesca LT)*

2.2.l

Veličastni lov na tune v tržaškem primorju

Video 2.2.l – Direktor Ribiškega muzeja tržaškega primorja – Museo della pesca del Litorale triestino (Križ, Trst) Franco Cossutta podrobno razloži, kako je potekal tunolov v tržaškem primorju.
(Intervju s Francom Cossutto – Križ (Trst), 18. oktobra 2021. Vpraševalka: Erica Mezzoli)

2.2 Ženske in tunolov