4.1 Maria Maddalena, Barbara in Maria Teresa

Home Ženske s pristaniškega nabrežja Maria Maddalena, Barbara in Maria Teresa

Trst, pristanišče in njegove ženske reference

Zgodovina Trsta, njegovega pristanišča ter žensk in moških, ki so v njem delali, uspevali ali, nasprotno, propadli in obubožali, je povezana z žensko osebnostjo: cesarico Marijo Terezijo Habsburško.

Marijo Terezijo pogosto omenjajo kot simbolno osebnost ženske zgodovine. Čeprav ni dvoma, da je bila ženska izjemne moči, se zdi, da je njena zgodba v celoti povezana z aristokratskim svetom in pravili prenosa ‘imena’. Po drugi strani pa so v njenem stoletju, v 18. stoletju, Trst naseljevale številne ženske, ki so pripadale ljudskemu svetu, iskale samostojnost v svetu trgovine in dela v tem mestu ter izražale protagonizem kot ženske v življenjih, ki se zdijo nenavadna samo zato, ker, morda, ženske v virih težko priplavajo na površje. Takoj po prelomu stoletja se je na primer zgodil primer Marije Maddalene Rattichin, ki je pri dvanajstih letih, mladoletna, neporočena in brez nadzora staršev, prišla iz Gorice in sama vodila trgovino z galanterijo. Ali pa primer Barbare Capuz, doma iz Štanjela, ki je odšla v Trst v službo trgovca in zanosila v razmerju, katerega narava ni znana, s tujim trgovcem, ki je pogosto zahajal v hišo njenega delodajalca. Brez pojasnila je pobegnila in otroka rodila v očetovi hiši. Po enem letu se je sama vrnila v Trst, začela spor z delodajalcem in tujcem ter dobila 45 dukatov za preživljanje sebe in otroka.

Daniele Andreozzi
University of Trieste

4.1.a

Trst pred prosto luko

Fig. 4.1.a – Trst pred spremembami, ki jih je prinesla ustanovitev proste luke. Na območju današnje Terezijanske četrti so soline, današnji stari del mesta pa je še vedno kmetijsko območje.
(J. Löwenthal, Geschichte der Stadt Triest, vol. 1, 1857)

4.1.b

Karel VI. in tržaška prosta luka

18. marca 1719 je cesar Svetega rimskega cesarstva Karel VI. Trst razglasil za prosto luko cesarstva. Od tega trenutka je Trst začel pot, ki ga je do konca stoletja spremenila v enega največjih sredozemskih emporijev.

Fig. 4.1.b.1 – Ob razglasitvi proste luke je bil Karel VI. star 34 let. Njegova hči Marija Terezija je bila stara le dve leti.
(Column of Emperor Charles VI in Piazza Unità d’Italia in Trieste – Ph. Erica Mezzoli, 2022)
Fig. 4.1.b.2 – Na začetku 18. stoletja je bil Trst še vedno obzidano mesto, ki je ohranjalo svoj srednjeveški videz.
(Alberto Rieger, Trieste in the 18th century)
Fig. 4.1.b.3 – Trenutek razglasitve proste luke, kot ga je sredi 19. stoletja upodobil Dell’Acqua. Figura na konju je Giovanni Casimiro Donadoni, ki prihaja z Dunaja, vstopa v tržaško obzidje in sporoča novico o podelitvi statusa proste luke.
(Cesare Dell’Acqua, La proclamazione del Portofranco di Trieste (1855), Museo Pasquale Revoltella)

4.1.c

Sodobni Trst

Fig. 4.1.c – V osemdesetih letih 19. stoletja je Trst začel postajati podoben samemu sebi. Soline so izsušili in na njihovem mestu zgradili Terezijansko četrt, del mesta, poimenovan po cesarici Mariji Tereziji. Poleg tega sta bila zgrajena tudi pomol Karla VI (danes pomol Audace) in Canal Grande.
(Pianta della Ces[are]a Reg[i]a Marittima Città e Porto franco di Trieste (ca. 1780), via Wikimedia Commons)

4.1.d

»Ker sem jaz Barbara…«

Fig. 4.1.d –Odlomek notarske listine, v kateri Barbara Capuz navaja svoje razloge in priča o okoliščinah, zaradi katerih je postala mati.
(ASTs, Notarile, notaio Gabbiati (1751-59))

4.1.e

Poslovna korespondenca tudi za dame

Fig. 4.1.e – V znamenitem priročniku za poslovno korespondenco »Il corrispondente Triestino« je navedenih vsaj pet primerov poslovnih pisem, h katerim se lahko zateče ženska – zlasti vdova – pri poslovanju.
(Il corrispondente Triestino, 1798 – NKČR, via Europeana)

4.1.f

Trst je / in dama

Od 19. stoletja naprej se Trstu približajo ali ga upodabljajo določeni ženski liki ali tipi. Mizogina in nasilna retorika 20. stoletja nam je predstavila celo Trst, ki se je moral razdeliti med vlogo nenehno ogrožene device ter vlogo požrešne in krute prostitutke. Za tiste, ki se ukvarjajo z zgodovino Trsta – pomorsko, spolno ali drugo -, je tveganje, da naletijo na klišeje, poenostavljene, ideološke ali manieristične predstavitve, običajno. V resnici so mesto naseljevale ženske, ki so znale pogumno izkoristiti priložnosti proste luke in svobodno ozračje v Trstu. Tu so lahko našle izpolnitev, za katero si drugje ne bi mogle prizadevati, in se hkrati osvobodile utesnjujočih spon.

Fig. 4.1.f.1 – Najbolj samodejna in »naravna« asociacija je seveda s cesarico Marijo Terezijo.
(M. van Meytens, Empress Maria Theresia of Austria (1759), ABKW, via Wikimedia Commons)
Fig. 4.1.f.2 – Primer manieristične upodobitve Trsta. V tem velikem alegoričnem delu ljudje z vsega sveta prihajajo v habsburško pristanišče, da bi opravljali posle in se poklonili učeni in umetnosti naklonjeni tržaški matroni, ki jih sprejema s svojimi insignijami.
(Cesare Dell’Acqua, La prosperità commerciale di Trieste, 1877)
Fig. 4.1.f.3 – Med vsemi možnimi predstavami Trsta je morda ena od najbližjih resničnosti predstava utrujene gospe, ki je verjetno zaskrbljena, zagotovo pa jo dolgočasi računovodstvo. Morda je vdova Zuppani, prav tako kot na Maesovi sliki, od leta 1795 preživljala svoje večere tako, da je urejala računovodstvo jadrarne, ki jo je njen mož pred nekaj več kot desetletjem ustanovil v Trstu.
(N. Maes, The Account Keeper (1657), Saint Louis Art Museum, via Wikimedia Commons)

4.1.g

Prijatelj žensk

Fig. 4.1.g – V 18. stoletju je težko govoriti o feminizmu, vendar so obstajali »prijatelji žensk«. Boudier de Villemert je bil eden izmed njih, čeprav je bil moralist in zagotovo ne »progresist«. V nemški izdaji, ki jo je leta 1781 uredil Heyden, je med kraji izdaje dela »L’Ami Des Femmes« (1758) naveden tudi Trst.
(L. J. Heyden, Der Freund des Frauenzimmers, 1781)