Trst, pristanišče in njegove ženske reference
Zgodovina Trsta, njegovega pristanišča ter žensk in moških, ki so v njem delali, uspevali ali, nasprotno, propadli in obubožali, je povezana z žensko osebnostjo: cesarico Marijo Terezijo Habsburško.
Marijo Terezijo pogosto omenjajo kot simbolno osebnost ženske zgodovine. Čeprav ni dvoma, da je bila ženska izjemne moči, se zdi, da je njena zgodba v celoti povezana z aristokratskim svetom in pravili prenosa ‘imena’. Po drugi strani pa so v njenem stoletju, v 18. stoletju, Trst naseljevale številne ženske, ki so pripadale ljudskemu svetu, iskale samostojnost v svetu trgovine in dela v tem mestu ter izražale protagonizem kot ženske v življenjih, ki se zdijo nenavadna samo zato, ker, morda, ženske v virih težko priplavajo na površje. Takoj po prelomu stoletja se je na primer zgodil primer Marije Maddalene Rattichin, ki je pri dvanajstih letih, mladoletna, neporočena in brez nadzora staršev, prišla iz Gorice in sama vodila trgovino z galanterijo. Ali pa primer Barbare Capuz, doma iz Štanjela, ki je odšla v Trst v službo trgovca in zanosila v razmerju, katerega narava ni znana, s tujim trgovcem, ki je pogosto zahajal v hišo njenega delodajalca. Brez pojasnila je pobegnila in otroka rodila v očetovi hiši. Po enem letu se je sama vrnila v Trst, začela spor z delodajalcem in tujcem ter dobila 45 dukatov za preživljanje sebe in otroka.
4.1.a
Trst pred prosto luko
(J. Löwenthal, Geschichte der Stadt Triest, vol. 1, 1857)
4.1.b
Karel VI. in tržaška prosta luka
18. marca 1719 je cesar Svetega rimskega cesarstva Karel VI. Trst razglasil za prosto luko cesarstva. Od tega trenutka je Trst začel pot, ki ga je do konca stoletja spremenila v enega največjih sredozemskih emporijev.
(Column of Emperor Charles VI in Piazza Unità d’Italia in Trieste – Ph. Erica Mezzoli, 2022)
(Alberto Rieger, Trieste in the 18th century)
(Cesare Dell’Acqua, La proclamazione del Portofranco di Trieste (1855), Museo Pasquale Revoltella)
4.1.c
Sodobni Trst
(Pianta della Ces[are]a Reg[i]a Marittima Città e Porto franco di Trieste (ca. 1780), via Wikimedia Commons)
4.1.d
»Ker sem jaz Barbara…«
(ASTs, Notarile, notaio Gabbiati (1751-59))
4.1.e
Poslovna korespondenca tudi za dame
(Il corrispondente Triestino, 1798 – NKČR, via Europeana)
4.1.f
Trst je / in dama
Od 19. stoletja naprej se Trstu približajo ali ga upodabljajo določeni ženski liki ali tipi. Mizogina in nasilna retorika 20. stoletja nam je predstavila celo Trst, ki se je moral razdeliti med vlogo nenehno ogrožene device ter vlogo požrešne in krute prostitutke. Za tiste, ki se ukvarjajo z zgodovino Trsta – pomorsko, spolno ali drugo -, je tveganje, da naletijo na klišeje, poenostavljene, ideološke ali manieristične predstavitve, običajno. V resnici so mesto naseljevale ženske, ki so znale pogumno izkoristiti priložnosti proste luke in svobodno ozračje v Trstu. Tu so lahko našle izpolnitev, za katero si drugje ne bi mogle prizadevati, in se hkrati osvobodile utesnjujočih spon.
(M. van Meytens, Empress Maria Theresia of Austria (1759), ABKW, via Wikimedia Commons)
(Cesare Dell’Acqua, La prosperità commerciale di Trieste, 1877)
(N. Maes, The Account Keeper (1657), Saint Louis Art Museum, via Wikimedia Commons)
4.1.g
Prijatelj žensk
(L. J. Heyden, Der Freund des Frauenzimmers, 1781)