Stereotipi, ženske in pomorstvo
»Ženske nimajo kaj delati na morju! Tam zanje ni mesta! Ženska na ladji prinaša nesrečo!« so le nekateri izmed uveljavljenih stereotipov. Stereotip, da ženska na ladji prinaša nesrečo, je v naše kraje prišel dokaj pozno, in to z angleških ladij. Ženskam zaposlovanja in življenja na ladji niso preprečevali samo družbeno nerazumevanje in splošno uveljavljeni stereotipi, temveč tudi zakoni in drugi odloki.
Povezava žensk z morjem je skozi preteklost znana v največji meri v vlogi življenjskih sopotnic pomorščakov, njihovih mater ali hčera, oziroma potnic na potniških ladjah. Prepričanje, da je morska plovba groba, zahtevna zadeva, ki z nežnim ženskim telesom ter njeno nežno in sočutno žensko dušo, ustvarjeno le za to, da skrbi za bližnje, nima prav nič skupnega, je veljalo zelo dolgo. Tradicionalno verovanje in prepričanje, da ženske niso ne fizično in ne psihično enako sposobne kot moški, je bilo glavno vodilo, ki je preprečevalo ženskam delo in bivanje na ladji. Jezila naj bi morske bogove, zato so le ti pošiljali nad tisto ladjo močne in hude nevihte. A po drugi strani so verjeli, da naj bi gole ženske prsi sramotile nevihtno morje in ga spreminjale v mirno morje. Zato so na premce ladij začeli postavljati ladijske polene – figure žensk in morskih siren z golim oprsjem.
Še vedno velja prepričanje, da naj bi v tem povsem moškem pomorskem ambientu ter mistificiranem in idealiziranem poklicu pomorščaka, ženske ne imele kaj početi. Za jadralke na manjših jadrnicah pa pogosto slišimo stereotipno prepričanje, da so te zgolj velike avanturistke in po mnenju mnogih le izzivajo usodo.
3.3.a
(PMSMP)
3.3.b
Sirene
(PMSMP)
3.3.c
Počakaj
(PMSMP)
3.3.d
Na pristanišču
(PMSMP)
3.3.e
Turistke
(PMSMP)
3.3.f
Pomorski krst
(PMSMP)
3.3.g
Zapis
(PMSMP)
3.3.h
Na krovu
(Hrani Tamara Kaluža Pocecco, Lucija)
3.3.i
Jubilej
(PMSMP)