Tržačanke s pristaniškega nabrežja

Delo žensk med proizvodnjo in trgovino v Trstu v 18. stoletju

V 18. stoletju je v Trstu ženska delovna sila predstavljala velik del vsestranskega delavskega prebivalstva, ki je prispevalo k rasti mesta in njegovega pristanišča, ki je v nekaj desetletjih postalo eden največjih sredozemskih emporijev. Čeprav viri ne razkrivajo njihove neposredne vpletenosti v plovbo, so bile ženske vključene v številne sektorje, povezane s svetom trgovine in pomorskega prometa. Sodelovale so na primer pri gradnji pristaniške infrastrukture in proizvodnji opreme, potrebne za oborožitev ladij, ter strateških izdelkov za trgovinske tokove. Delavke, kot sta bili Mariuza Talich in Antonia Calich, ki sta z vozovi prevažali kamenje za gradnjo pomolov, ali sedemdeset predic, ki so bile v šestdesetih letih 18. stoletja zaposlene v podjetju bratov Buzzini, ki je izdelovalo jadra. V drugi polovici stoletja je rozolija postala ena glavnih izvoznih dobrin. V mestu je delovalo več kot dvajset destilarn, ki so vsako leto izvozile več sto tisoč pletenk, ki so jih ročno ovijale predvsem delavke. Ta dejavnost se je v mestu ukoreninila v petdesetih letih. Tržaški trgovci so zaobšli predpise, ki so spodbujali nakup stekla, proizvedenega na Češkem (Habsburška monarhija), in kupovali pletenke v Muranu (Beneška republika). Slama za pokrivanje pletenk je prav tako prihajala iz Beneške republike, natančneje iz Cavarzere. Poleg tega, so v Trst iz Murana prišle ženske, specializirane za pokrivanje pletenk s slamo, ki so v tej umetnosti v mestu usposabljale tudi druge ženske.

Daniele Andreozzi
University of Trieste

4.3.a

Mlado pristanišče

**Fig. 4.3.a** – Trst s pristaniščem v začetku 19. stoletja.
*(L.F. Cassas, Trieste Harbour (1802), Victoria & Albert Museum)*

4.3.b

Prosta luka in priseljevanje

Z razglasitvijo proste luke (1719) je Trst začel privabljati ženske in moške, ki so prihajali v mesto, da bi ocenili življenjske priložnosti, ki jih je ponujalo. Včasih so ostali za vedno. V drugih primerih so ostali bolj ali manj dolgo, vendar omejeno obdobje. Tako so Trst naseljevali ljudje različnih veroizpovedi in jezikov iz zaledja, Levanta, z Italijanskega polotoka, z Balkana in iz preostale Evrope.

**Fig. 4.3.b.1** – Iz Sredozemlja in Evrope so prispele jezikovne in verske skupine, ki so v Trstu dobile ime »narodi«, kot so Židje, Grki in protestanti.
*(V. Coronelli, Mediterraneo (1693), DRHMC-SU)*

**Fig. 4.3.b.2** – Iz beneške Furlanije, ki je bila v tistem času pod oblastjo Serenissime, so ves čas prihajali delavci in delavke in se zaposlovali predvsem v gradbeništvu, obrtništvu in manufakturi. Veliko jih je prišlo tudi iz sosednjih cesarskih grofij Gorica in Gradiščanska.
*(J. Blaeu, Patria del Frivli olim Forvm Ivlii (1665), DRHMC-SU)*

**Fig. 4.3.b.3** – Drugo pomembno območje za pridobivanje delovne sile je bila še ena beneška posest: Istra.
*(J. Blaeu, Istria olim Iapidia (1665), DRHMC-SU)*

4.3.c

Mlada Istranka

**Fig. 4.3.c** – Tako so bile verjetno videti številne delavke v Trstu v 18. stoletju.
*(J. Grasset de Saint-Sauveur, Femme de l’Istrie (1787), WDPC-NYPL – Digital Collections, ID 827333)*

4.3.d

Predice v Trstu

**Fig. 4.3.d** – Graf prikazuje število izdelovalnic vrvi in jader (oranžna) ter število delavk, zaposlenih v teh manufakturah (rumena) v Trstu v drugi polovici 18. stoletja.
*(D. Andreozzi, Gli urti necessari, in Storia Economica e Sociale di Trieste, vol. 2)*

4.3.e

Po tržaški modi

**Fig. 4.3.e** – Morda so naše izdelovalke jader izdelovale »bonnette« (stranska bočna jadra), medtem ko so nosile »bonnet« (čepice). To nam ni znano. Vsekakor se zdi, da je bila praktična in neuradna moda tržaških žensk cenjena tudi v revolucionarnem Parizu.
*(Particolare di Nouvelles modes de 1797: Coiffure a la bonne fortune, Rijksmuseum, via Europeana)*

4.3.f

Pletenke rozolije

Večji uporabi rafiniranega sladkorja od sredine 17. stoletja, zlasti na italijanskem polotoku, je sledila povečana proizvodnja rozolije. V drugi polovici 18. stoletja so bile v Trstu številne destilarne, ki so proizvajale rozolijo, zlasti za tuji trg.

4.3 Tržačanke s pristaniškega nabrežja