4.2 Izdelovalke jader

Prvi primer delavk v beneškem Arzenalu (16.-18. stoletje)

Beneški Arzenal je bil več stoletij središče pomorske industrije Serenissime in velja za prvo veliko podjetje v zahodnem svetu. Imel je izjemno organizacijo dela, ki je vključevala tako moške kot ženske.

Kljub pomanjkanju virov vemo, da je bilo v Arzenalu zaposlenih veliko žensk. Bile so na primer viandiere (prodajalke hrane in pijače), calafate (tiste, ki so hidroizolirale ladijski trup) in nazadnje naše velere (ženske, ki so izdelovale in popravljale ladijska jadra). Žal je število teh delavk zelo težko določiti: po ocenah naj bi bilo na vrhuncu dejavnosti Arzenala od 25-40 do največ 300-400 veler.

Velere so tako kot druge delavke lahko vstopale v ogrado (obzidje Arzenala) pozneje kot moški, da bi se izognile spolno nevarnim zbiranjem. Vemo pa, da so te delavke v določenih obdobjih – na primer med, vojno – lahko delale precej dlje od običajnega delovnega časa. Delale so pod nadzorom starejših žensk in v prostorih, ki so bili v bližini prostorov admirala (najvišje oblasti v Arzenalu). Ta okoliščina kaže, da so morale te delavke delati v nadzorovanem prostoru.

Velere so bile nekvalificirane delavke, ki niso bile zaščitene ali zastopane, saj niso bile del nobenega ceha ali sindikata. Delo je bilo težko in naporno, delale so skupaj z moškimi (veleri), vendar so bile plače žensk nižje. Poleg tega je ta promiskuiteta škodila njihovemu ugledu in so nanje gledali kot na vlačuge.

Paola Lanaro
Ca’ Foscari University of Venice

Images layout: Vania Levorato
Ca’ Foscari University of Venice

4.2.a

“Benetke so riba”

Fig. 4.2.a – Pisatelj Tommaso Scarpa ima prav: Benetke so na zemljevidu res videti kot riba. Velik kompleks Arzenala kvadratne oblike se nahaja prav na stiku repne plavuti.
(Jacopo de’ Barbari, Veduta di Venezia, Museo Correr, via Wikimedia Commons)

4.2.b

Porta di Terra

Fig. 4.2.b – Porta di Terra je bil vhod v Arzenal. Ta vrata so bila zgrajena leta 1460 in so eden najzgodnejših primerov renesančne arhitekture v Benetkah.
Ph. Vania Levorato, 2022)

4.2.c

Lev, svetnica in bitka pri Lepantu

Fig. 4.2.c – Nad krilatim levom svetega Marka – simbolom mesta – je kip svete Justine. Slednji in spominski napis “VICTORIAE NAVALIS MONIMENTUM MDLXXI” sta bila dodana po pomorski zmagi nad Osmani pri Lepantu leta 1571.
(Ph. Vania Levorato, 2022)

4.2.d

Pirejski lev

Fig. 4.2.d – Pirejskega leva je leta 1687 v Benetke prinesel Francesco Morosini. Bil je del vojnega plena po obleganju in ropanju Aten med vojnami Svete lige proti Osmanom.
(Ph. Vania Levorato, 2022)

4.2.e

Stalna državna služba

Arzenal je bil velik industrijski kompleks v državni lasti. Delo v Arzenalu je prineslo tudi neobičajne prednosti in privilegije. Na primer, arsenalotti (delavci v Arzenalu) so bili zaposleni za »nedoločen čas« in so lahko svoje delovno mesto zapustili otrokom.

Fig. 4.2.e.1Maestri (mojstri) so bili obrtniki, ki so delali za Arzenal. Država in prebivalci so jih zelo cenili in spoštovali. Predstavljali so »delavsko aristokracijo« Benetk.
(Master of Arsenal, WDPC-NYPL – Digital Collections, ID 811671)
Fig. 4.2.e.2 – Delavci v Arzenalu so prejemali fiksno dnevno plačo, ki je bila osnovna plača. Plače so se izplačevale dnevno ali tedensko in so se izračunavale glede na opravljene ure in ne glede na produktivnost.
(Giacomo Franco, Arsenal de Venise – la paie des ouvriers de la maestranza, WDPC-NYPL – Digital Collections, ID 811644)
Fig. 4.2.e.3 – Nimamo slik, na katerih bi bili upodobljene delavke Arzenala. Vendar lahko domnevamo, da niso bile zelo drugačne od navadne ženske na Huyotovi grafiki.
(Etienne Huyot, Venetian woman holding a basket of food (16th c.), WDPC-NYPL – Digital Collections, ID 811624)

4.2.f

Porta d’Acqua

Fig. 4.2.f – Ob vratih Porta di Terra so vrata Porta d’Acqua. Do napoleonskega obdobja je bil to vhod za plovila, ki so bila potrebna popravila.
(Ph. Vania Levorato, 2022)

4.2.g

Starodavni stražni stolp

Fig. 4.2.g –Arzenal je imel tudi opazovalnice. Starodavni stražni stolp se dviga tik ob vhodu.
(Ph. Vania Levorato, 2022)

4.2.h

Na višku razvoja

Zadnje večje širitve Arzenala so bile izvedene med 70. leti 19. stoletja in prvo svetovno vojno. V tem obdobju so bila izvedena posodobitvena dela, ki so vključevala izkop treh suhih dokov in namestitev hidravličnega žerjava Armstrong.

Fig. 4.2.h.1 – Fotografija Carla Naye prikazuje Arzenal leta 1880.
(Museo Fortuny, Fondi Fotografici Storici, inv. CF001418)
Fig. 4.2.h.2 – Zunanjost Arzenala poleti 1915. Vhod je zaščiten z vrečami peska za zaščito pred bombardiranjem.
(Museo Fortuny, Fondi Fotografici Storici, inv. FP001757)

4.2.i

Iz Arzenala

Fig. 4.2.i – Če zapustite Arzenal in se sprehodite ob reki Rio de l’Arsenal do obale, lahko z malo sreče in ob lepem vremenu uživate v sončnem zahodu, ki mu ni para.
(Ph. Vania Levorato, 2022)