Poraba hrane
Za anglo-ameriške oblasti je bila učinkovitost oskrbe s hrano bistvenega pomena. Septembra 1945 se je zdelo, da razdeljevanje obrokov »AC scale« zadostuje za preprečevanje resnih primerov podhranjenosti v bližnji prihodnosti, vendar ne zadostuje za dolgoročno ohranjanje zdravja civilnega prebivalstva. Vendar je ribolov prispeval k občutnemu izboljšanju splošnega stanja, zlasti ker – vsaj do prve polovice leta 1946 – tovarne ribjih konzerv v coni A zaradi pomanjkanja oljčnega olja in kositra še niso obnovile proizvodnje. Tako je lahko celoten ulov prišel na trg in bil takoj na voljo prebivalstvu.
Iz raziskave, ki jo je leta 1946 naročila Konfederalna delavska zbornica v Trstu, izvemo, da je skoraj 67 % izdatkov delavske družine predstavljal nakup hrane. Od leta 1945 do leta 1947 so se življenjski stroški v coni A nenehno povečevali. Edini podatek, ki je odstopal od tega trenda, je bila cena rib: kilogram sardin je stal manj kot 50 lir, v nekaterih primerih pa se je cena spustila celo na 25 lir za kilogram.
1.3.a
Cost of Food
1.3.b
Četna pisarna
1.3.c
Živila
1.3.d
MTržnice
1.3.e
Otroci iz ZVV in otroci iz cone A
Nihče si tega ne želi, vendar otroštvo ni enako za vse. Čeprav so lahko otroci častnikov ZVV v tujini odraščali v ameriškem načinu življenja (»American way of life«), so morali otroci v coni A odraščati med pošiljkami hrane, političnimi in socialnimi konflikti ter v vzdušju hladne vojne.
1.3.f
Mestni ribiči
1.3.g
Darila prijateljstva
1.3.h
Obleci se, gremo v restavracijo!
Čeprav se je po vojni število restavracij in zabavišč povečalo, si jih večina ljudi ni mogla privoščiti. Nasprotno pa so bile zelo priljubljene »restavracije«, kjer je obrok stal 150 lir.