Težko delo v tovarni konzerv v Izoli
Prve obrate za predelavo rib v severovzhodnem Jadranu je ustanovil češki podjetnik Warhanek, ki je prvi obrat ustanovil leta 1867 v Devinu (Trst).
Pozneje so zgradili obrate v Gradcu in leta 1882 v Izoli. Po prvi svetovni vojni in priključitvi Julijske krajine Italiji je tovarno v Izoli prevzel Arrigoni iz Trsta. Leta 1879 je bila v Izoli ustanovljena tudi tovarna, pozneje znana kot Ampelea. Posebnost tovrstnih tovarn konzerv – najpomembnejša primera v severovzhodnem Jadranu sta bili ravno tovarni v Izoli – je, da večino delovne sile predstavljajo ženske.
V času socialistične Jugoslavije sta obe tovarni pridobili še eno pomembno značilnost: namesto načrtovane proizvodnje je bil uveden sistem samoupravljanja podjetja. V petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja so se izolske tovarne povezale s koprsko tovarno konzerv De Langade in ribiško zadrugo Riba, ustanovljeno leta 1948 v času VUJA. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je ta konzorcij prevzel ime »Kombinat konzervne industrije Delamaris-Izola« in je predstavljal najpomembnejšo proizvodno enoto v ribiškem sektorju v Jugoslaviji. Zaposloval je približno 1600 delavcev – večinoma žensk -, lahko je samoupravljal proizvodnjo in industrijske odnose ter svoje izdelke izvažal v 25 tujih držav.
2.3.a
Predelava ribe v tovarni
2.3.b
Izola in tovarna
2.3.c
Ribiči
2.3.d
Priprava
2.3.e
Roke
2.3.f
Pred predelavo
2.3.g
Predelava
2.3.h
Soljenje ribe
Soljenje je starodaven način konzerviranja hrane. Pri sardinah gre za suho soljenje, tj. uporabo le grobe soli. Pravzaprav je popolnoma odsvetovano, da bi ribe prišle v stik s sladko vodo, saj je ta glavni krivec za propadanje rib.