Imeti čoln in biti ženska

Lastnina pred emancipacijo

Lastnice ribiških čolnov na prelomu prve svetovne vojne

Leto 1884 je bilo za ribištvo v Avstro-Ogrski odločilno: decembra tega leta je ministrstvo za trgovino izdalo odlok, ki je popolnoma reorganiziral ribiško industrijo. Odlok je med drugim določal, da morajo biti vsi ribiški čolni vpisani v posebne registre. V teh registrih so bile zabeležene vse pomembne značilnosti ribiških čolnov, vključno s tipom, krajem in letom izdelave, tonažo ter imeni lastnikov.

Tako danes v registrih Tržaškega pomorskega okrožja najdemo imena več kot sto žensk kot lastnic ali solastnic ribiških čolnov v obdobju 1885-1923.

Natančneje, več kot dve tretjini teh ribiških ladij je bilo iz samo treh krajev: Gradeža, Izole in Pirana.

V zvezi z lastništvom je treba poudariti, da je avstro-ogrska zakonodaja ženskam zagotavljala določeno stopnjo samostojnosti, zlasti na premoženjskem področju: ženske so lahko sklepale pogodbe, razpolagale s svojim premoženjem in se zagovarjale pred sodiščem.

Erica Mezzoli
WeCanIt – University of Ljubljana

2.1.a

Ribiške ladje

pescherecci attraccati trieste — **Fig. 2.1.a** – Privezane ribiške ladje.
*(Fototeca CMSA, Trieste – Giornalfoto, F65271)*

2.1.b

Tržačanka

Ragazza a bordo della barca triestina — **Fig. 2.1.b** – Kljub sugestivni podobi Maria Magajne, v Trstu v letih na prelomu prve svetovne vojne skorajda ni bilo lastnic ribiških ladij.
(NŠK, Magajna, 1947_331-7)

2.1.c

Vrste čolnov

2.1.d

Potrdilo o vpisu v register

Kot smo že omenili, je odlok iz leta 1884 zahteval vpis ribiških čolnov v posebne registre. Lastnikom so izdali dokument, imenovan potrdilo o vpisu v register, ki je vseboval vse podatke o čolnu in njegovih lastnikih.

**Fig. 2.1.d.1** – Prva stran potrdila je vsebovala vse podatke o čolnu.
(ASTs, Governo Marittimo in Trieste – Seebehörde, 934)

**Fig. 2.1.d.2** – Druga stran potrdila je vsebovala vse podatke o lastništvu.
*(ASTs, Governo Marittimo in Trieste – Seebehörde, 934)*

2.1.e

Casoni (ribiške koče) v Gradežu

casoni di grado 1915 — **Fig. 2.1.e** – Tipična ribiška hiša (casone) na pomolu San Marco v Gradeški laguni. Slika je iz leta 1915.
*(Fototeca CMSA, Trieste – Archivio Storico, inv. 40371)*

2.1.f

Koprski ribiči

reti e pescatori capodistria — **Fig. 2.1.f** – Ribiči in njihove mreže v Kopru.
*(NŠK, Magajna, 1947_87-12)*

2.1.g

Obmejno ozemlje

Tema, kot je ribolov, nas prav tako prisili, da se vprašamo, kako izkoriščamo naravne vire, ki so nam na voljo, in kakšen vpliv imamo na teritorij, na katerem živimo.

disegno golfo di trieste 1925 — **Fig. 2.1.g.1** – Obris obmejnega ozemlja med današnjo Italijo in Slovenijo, kot ga prikazuje prostoročna risba iz leta 1925.
*(ASTs, Capitaneria di Porto di Trieste, 310)*

immagine satellitare golfo di trieste — **Fig. 2.1.g.2** – TIsto ozemlje danes (2021).
*(Google Earth, data di acquisizione dell’immagine: 29/10/2021)*

2.1.h

Saccaleva

2.1.i

Načini lovljenja rib

Metode lovljenja rib, rakov in mehkužcev ob obalah tržaškega pomorskega okrožja leta 1925. Tega leta se je tržaško pomorsko okrožje raztezalo od Gradeža (danes Italija) do Rovinja (danes Hrvaška).

2.1 Imeti čoln in biti ženska